Odziv STA na revizijsko poročilo glede javne službe informiranja

V Slovenski tiskovni agenciji menimo, da je revizijsko poročilo Računskega sodišča ena ključnih usmeritev za pripravo zakonske regulative, ki bo zagotovila pogoje za neodvisno in profesionalno delovanje na ustrezen način. Računsko sodišče namreč ugotavlja, da je obstoječa zakonodaja pomanjkljiva in neustrezna. S tem bi se končalo tudi razreševanje problematike financiranja javne službe informiranja, ki je žalostni vrhunec dosegla v letih 2020 in 2021 z dvakratno prekinitvijo financiranja javne službe s strani takratne vlade.

Takratno dogajanje je ogrozilo obstoj tiskovne agencije. K njenemu preživetju pa je ključno prispevala odmevna kampanja zbiranja donacij za STA pod imenom Za obSTAnek, ki jo je izvedlo Društvo novinarjev Slovenije, podprl pa velik del novinarskih organizacij, aktivov, medijev in nenazadnje javnosti. K rešitvi problematike je tedaj aktivno pozivala EU, celotno dogajanje pa je med drugim botrovalo tudi nastanku evropskega akta o svobodi medijev (EMFA).

Ni odveč izpostaviti, da EMFA izpostavlja posebno vlogo ponudnikov javnih medijskih storitev na notranjem trgu medijskih storitev, saj državljanom in podjetjem zagotavljajo dostop do raznolike ponudbe vsebin, vključno s kakovostnimi informacijami ter nepristranskim in uravnoteženim medijskim poročanjem. Pomembno vlogo imajo tudi pri spoštovanju temeljne pravice do svobode izražanja in obveščanja.

Ob tem nas veseli, da se pomena tega dogajanja ter nacionalne tiskovne agencije nasploh zaveda tudi Računsko sodišče, kar je nenazadnje razvidno tudi s simbolno odločitvijo sodišča, da na naslovno stran svojega revizijskega poročila uvrsti nekatere slogane iz kampanje Za obSTAnek. Prav tako nas veseli, da sodišče priznava STA, da je zagotavljala stalno (ažurno), celovito, točno in objektivno informiranje javnosti tudi v letih 2020 in 2021, ko je UKOM ustavil financiranje javne službe.

STA je aktivno in konstruktivno sodelovala v postopku revizije, enako bo pristopila tudi k pripravi odzivnega poročila in izvedbi popravljalnih ukrepov. Priprave teh se je lotila že pred samo objavo revizijskega poročila, zato smo prepričani, da bomo v sodelovanju z ministrstvom za kulturo uspeli pravočasno pripraviti odzivno poročilo in izpeljati ustrezne popravljalne ukrepe.

Osrednji element popravljalnih ukrepov pa je priprava novega zakona o STA, ki je že šel skozi javno obravnavo in naj bi prinesel odpravo pomanjkljivosti obstoječega zakona. Pomen celovite sistemske rešitve je toliko večji ob dejstvu, da je Evropska komisija glede državnih pomoči pripoznala, da STA opravlja svojo dejavnost na trgu, kjer ni ustrezne komercialne baze medijskih strank, ki bi omogočala izključno komercialno delovanje agencije.

STA je na predlog novega zakona podala svoje pripombe, vse v duhu osnovnega cilja, ki je tudi v skladu z omenjenim evropskim aktom o svobodi medijev: zagotoviti profesionalno in uredniško neodvisno delovanje ter razvoj nacionalne tiskovne agencije. Ključna podlaga za slednje pa je ustrezno financiranje javne službe.

Dejstvo, da je sodišče na prvo mesto seznama popravljalnih ukrepov navedlo prav omenjene spremembe zakona o STA, tudi nazorno nakazuje, da je bil pristop vlade v letih 2020 in 2021 neustrezen: reševanja problematike bi se morala lotiti s pripravo in nato spoštovanjem ustreznih zakonodajnih rešitev, ne pa z ustavitvijo financiranja, ki je prvič doslej ogrozila delovanje STA in s tem enega ključnih stebrov slovenskega medijskega prostora.

Na pomislek računskega sodišča, da zaradi pomanjkljivosti sistemske ureditve in nejasnosti njenega financiranja v reviziji ni bilo mogoče izključiti možnosti, da se storitve tržne dejavnosti v določenem obsegu financirajo tudi iz proračunskih sredstev, pa znova z vso odgovornostjo odgovarjamo, da do tega ni prihajalo. Ravno obratno - STA že vrsto let s svojim aktivnim delom na trgu krije tudi del tistih stroškov javne službe, ki bi jih sicer morala država.