Dopolnjeni predlog zakona o STA v medresorsko usklajevanje

Predlog novega zakona o STA med drugim nekoliko drugače določa javno gospodarsko službo agencije, ki bo razmejena na storitve, namenjene drugim izdajateljem medijev in drugim naročnikom, ter na storitve, ki so prosto dostopne javnosti. Določa tudi formulo za izračun nadomestila za opravljanje te javne službe, za katerega se sredstva zagotavlja v proračunu. Predlog po novem predvideva tudi, da bo direktor agencije imenovan za dobo štirih let, in ne več za pet.

Kot je razvidno iz gradiv, objavljenih na portalu e-demokracija, so v javni razpravi mnenja, predloge in pripombe podali Center za proučevanje družbenega komuniciranja Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, društvo in sindikat novinarjev Slovenije, poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti in Slovenska tiskovna agencija.

Njihove pripombe so bile upoštevane le delno. Tako na primer ministrstvo ni upoštevalo predloga, naj se iz predloga zakona črta določilo, da cenik storitev gospodarske javne službe, ki jih uporabljajo naročniki, potrdi vlada na predlog STA. Predlagatelji so namreč ocenili, da je to v nasprotju z načelom finančne samostojnosti STA. Ministrstvo pojasnjuje, da je predlagana ureditev skladna z zakonom o gospodarskih javnih službah, po katerem ustanovitelj javnega podjetja odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin.

Kljub predlogu, naj se predvidi dvoletna pogodba za financiranje STA, saj bi to zagotovilo večjo stabilnost financiranja agencije, ministrstvo v predlogu vztraja, da se bo nadomestilo za opravljanje gospodarske javne službe STA izplačalo na podlagi letne, in ne dvoletne pogodbe, ker so proračunska sredstva vezana na proračunsko leto. Letno pogodbo bo z STA sicer po novem glede na predlog sklepalo pristojno ministrstvo, in ne več vladni urad za komuniciranje.

Prvotni predlog je bil deležen tudi očitkov, da iz predloga zakona niso vidni finančni učinki novega načina izračunavanja višine nadomestila za javno službo, oziroma predlagane rešitve ne gredo v smeri jasnosti in transparentnosti postopka izračuna letnega javnega financiranja. Pa tudi, da model financiranja, ki ga vzpostavlja predlog zakona, ne zmanjšuje odvisnosti STA od vsakokratne vlade, ampak to odvisnost celo povečuje. Eden od razlogov za tako oceno je bila zakonska določba, po kateri se podrobnosti, ki bodo vplivale na izračun nadomestila, določijo v vladni uredbi in niso urejene že v zakonu.

Ministrstvo na to odgovarja, da "predlog zakona kot glavni cilj zasleduje zagotovitev sistemske ureditve javne službe informiranja na način gospodarske javne službe, ki sledi evropskim pravilom za državne pomoči, in ki omogoča učinkovito opravljanje javne službe informiranja za potrebe medijev in javnosti".

Predlog zakona po njihovih navedbah prav tako v celoti sledi opozorilom Računskega sodišča, ki je v postopku revizijskega pregleda ugotovilo, da je treba na zakonski ravni bolj določno in jasno opredeliti pravno podlago, določiti javno službo in način financiranja javne službe informiranja STA. Predlagani model financiranja je tako v celoti usklajen z evropskimi pravili, zagotavlja ministrstvo.

Obenem zatrjuje, da predlog zakona "jasno določa obveznost ustanovitelja, da zagotovi primerno financiranje za nemoteno izvajanje gospodarske javne službe". Pri tem pa je ključna razlika od obstoječega zakona, da predlog zakona jasno določa formulo za izračun letnega nadomestila za izvajanje gospodarske javne službe. "Ker je torej nadomestilo za izvajanje gospodarske javne službe STA jasno in natančno določeno že v zakonu, odpadejo vsi očitki oz. možnosti, da vlada tega zneska ne bi plačala ali da bi prek tega financiranja izvajala kakršne koli pritiske na delovanje STA," meni ministrstvo.

Čeprav novi predlog precej drugače opredeljuje javno službo, pa je ministrstvo pri predstavitvi ocene finančnih posledic navedlo sredstva, kot so že predvidena za financiranje javne službe STA po obstoječem zakonu, usklajena z inflacijo, in sicer za leto 2025 v predvideni višini 2.478.000 evrov, za leto 2026 pa v predvideni višini 2.533.000 evrov.

Ministrstvo je zavrnilo tudi predloge, da bi se vsebine o delovanju narodnih skupnosti na STA objavljale tudi v italijanščini oziroma madžarščini. "Pravica do informiranosti oz. javne obveščenosti za narodne skupnosti ne zajema tudi pravice, da so te vsebine prevedene in objavljene v jeziku narodnih skupnosti," navaja ministrstvo.