Pojasnila ob javno objavljenem Pozivu Ukoma računskemu sodišču v zvezi z revidiranjem STA

Pojasnila ob javno objavljenem Pozivu Ukoma računskemu sodišču v zvezi z revidiranjem STA dne 29. 12. 2021

Vsako revidiranje je vedno dobrodošlo, ker lahko vodi samo k še boljšemu delovanju. In izogibu nesporazumov.

Očitno iz preteklosti ostaja kar nekaj nesporazumov, ki pa jih je potrebno v duhu povedanega preseči. Predvsem pa se vzdržati morebitnih prehitrih oz. netočnih sodb.

Iz dokumentacije ni razvidno, da bi prejšnji direktor ali NS nasprotoval izvajanju predpisov EU. To preprosto ni res, ker ni bilo nobenega dokumenta, ki bi nakazoval na to. Tudi dvom v skladnost Uredbe Vlade z dne 10. 6. 2021 je imel stvarne osnove. Ali je stališče pravnikov STA, da nekatera določila niso skladna z zakonodajo, utemeljeno, bo razsodilo sodišče. Upam, da nihče ne nasprotuje temu, da se odpravijo vsi dvomi, kajti verjamem, da smo vsi za to, da je delovanje ene najpomembnejših institucij regulirano na pravi način in ob zagotovitvi finančne ter uredniške neodvisnosti.

Ali se je kar nekaj revizorjev, ki so od leta 2011 vsako leto revidirali zaključne račune, in tudi zadnja izredna revizija motilo oziroma niso v celoti upoštevali vseh določil pravil za sofinanciranje javne službe EK in standardov, bomo ugotavljali, ko bo svoje povedalo Računsko sodišče. Vendar pa je njihovo delo vsako leto presojala tako izvršna kot tudi zakonodajna oblast. Poročila z revizijskimi sklepi so bila namreč redno obravnavana na Komisiji za nadzor javnih financ in Odboru za kulturo Državnega zbora. Na njih so vedno svoje stališče podali predstavniki ministrstev. Če bi bilo kaj bistvenega narobe, bi Ukom zagotovo v preteklosti, ko je sklepal letne pogodbe s STA, opozorila tudi Služba vlade za zakonodajo.

Tako da osnov za trditev, da STA ni na pravilen način razmejevala javne službe in tržne dejavnosti, ni. Razmejevanje je v veliki meri stvar izbrane metodologije. Odločili pa smo se že, da bomo sedanji sistem preverili in nadgradili z izkušnjami pri razmejevanju stroškov in prihodkov pri drugih družbah, ustanovljenih s posebnim zakonom.

Ampak bistveno je, da zagotovo STA nobenega denarja (nadomestila), dobljenega za opravljanje javne službe, ni porabila nenamensko. Celo več, za njeno celovito izvajanje je namenila vedno več sto tisoč evrov iz presežka na tržni dejavnosti. Bistveno - in to se žal prepogosto pozablja - je, da je STA prej in tudi v turbulentnem letu 2021 svoje delo opravila v zadovoljstvo svojih naročnikov. Praktično ni bilo odpovedi sodelovanja. In ne samo to, z odliko je res opravila test družbene odgovornosti. Zbranih več kot 300.000 evrov donacij, ki so odločilno pomagale premostiti zastoj v financiranju, za katerega STA ni bila odgovorna, je dokaz, preko katerega ne more nihče. In obveza za dobro delo tudi vnaprej. Si res vsi želimo prispevati k temu?

v.d. direktorja
Igor Kadunc MBA