Odziv v.d. direktorja STA Kadunca na stališče AFF DNS glede pogodbe med STA in Ukomom
Ljubljana, 6. decembra - V.d. direktorja Slovenske tiskovne agencije (STA) Igor Kadunc je v odzivu na stališče Aktiva fotoreporterjev in fotografov Društva novinarjev Slovenije (AFF DNS) glede pogodbe med STA in Uradom vlade za komuniciranje (Ukom) poudaril, da se vodstvo STA zaveda problema, ki ga AFF DNS izpostavlja. Celoten odziv sledi v nadaljevanju.
Ljubljana.
Slovenska tiskovna agencija (STA).
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA
Spoštovani!
Zahvaljujemo se vam za posredovano pismo.
Problema, ki ga izpostavljate, se vodstvo STA zelo dobro zaveda, saj ga je v razgovorih z Ukomom izpostavljal že nekdanji direktor Bojan Veselinovič. Tudi sam sem bil takoj soočen z zahtevo vodstva Ukoma, da se kot javna služba šteje zagotavljanje vseh fotografij. Zahteva izhaja v bistvu iz 2. člena Uredbe o opravljanju javne službe STA z dne 11. 6. 2021.
To je podrobneje opredelilo siceršnje zakonsko določilo, da STA v okviru javne službe objavlja tudi avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih, ki pa je dopolnjeno z dodatkom, "tako da so te brezplačno dostopne vsem pod enakimi pogoji".
Pri pogajanjih za pogodbo za leto 2021 oziroma za zadnja dva meseca letošnjega leta, smo bili soočeni s pozivom, da se v celoti spoštuje vladna uredba. Kot veste, STA na sodišču ravno tudi zaradi tega eksplicitnega poziva zahteva odpravo sprejete uredbe.
Pri tem je potrebno vedeti tudi, zakaj se je nenadoma izpostavil problem fotografij. Kot veste, je STA devet let to storitev obravnavala na način, da so bile fotografije zajete v okviru zakonske dikcije "ustvarjanje in posredovanje specialnih servisov"! Da bi bilo to kakorkoli problematično, nas do lanske jeseni niso opozorili ne vodstvo Ukoma, ki je sklepalo letne pogodbe s STA ne revizorji ne komisija za nadzor javnih financ in odbor DZ za kulturo. To je postalo sporno ob natančnem (črkobralskem) branju zakona.
Ob usklajevanju teksta letne pogodbe za zadnja dva meseca leta 2021 smo pristali na to, da bo STA za ta čas odprl pet fotografij s "pomembnih dogodkov". Tako sedaj tudi ravnamo. Ob zavedanju, da je takšna rešitev lahko sporna, smo pridobili na času, da se o problemu strokovno pogovorimo, kajti tudi za STA to prinaša pomembna vprašanja, ki še kako vplivajo na poslovanje celotne STA.
Na srečanju z vodstvom Ukoma smo vse te izzive izpostavili. Omenili smo tudi dejstva, ki jih upravičeno naslavljate na STA. To je, da takšno tolmačenje ZSTAgen in posledično vladne uredbe, lahko dejansko pomeni ogrožanje dejavnosti, ki jo opravljajo tako zaposleni fotografi ali kot svobodni novinarji-fotografi. To smo podkrepili s sporočilom Evropske komisije, izraženim na tiskovni konferenci 29. 4. 2021, da "javno financiranje Slovenske tiskovne agencije prispeva k zagotavljanju neodvisnih novic slovenski javnosti brez neupravičenega izkrivljanja konkurence na notranjem trgu". Torej, da naj bi javno financiranje potekalo na način, da z njim ne bi krnili trgov za izvajanje medijskih storitev.
Ker je Uredba vlade v veljavi, bomo imeli pri sklepanju pogodbe za 2022 precej zvezane roke. Upamo, da bomo pri tem ugotovili skupni interes z vodstvom Ukoma in našli nek kompromis. Ali bo ostalo pri petih fotografijah ali bi lahko število znižali, je težko reči. Skoraj pa si ne predstavljamo, da bi morali zagotoviti še več prosto dostopnih fotografij kot doslej (torej pet fotografij).
Razveseljivo je, da smo se z vodstvom Ukoma strinjali, da je potrebno čim prej pristopiti k spremembi zakona, ki bi jasno opredelil, da so fotografije tržna dejavnost, v okviru javne službe pa se lahko objavljajo slike nižje ločljivosti in z vodnim žigom. Le na ta način delovanje STA ne bi pomenilo motnje na trgu.
Ob tem pa je potrebno vedeti, da uredba vlade predvideva, da naj bi STA dobila plačilo za izvajanje javne službe na osnovi stroškov, za vsako opravljeno storitev javne službe, torej tudi za objavljene fotografije. To odstopa od dosedanje prakse, ko je STA dobila javni denar za opravljanje javne službe kot takšne, torej da se prejeti znesek ni vezal na število posameznih "kosov" (povzetkov, novic o manjšinah, besedilih radijskih novic in fotografij, ob pokrivanju dodatnih stroškov za delo fotografov v tujini ter dolgoročne hrambe). STA mora torej za "črpanje" javnega, v proračunu predvidenega denarja, objaviti določeno število fotografij. Sicer bodo proračunska sredstva, namenjena STA, ostala neporabljena, STA pa brez dela svojih prihodkov.
V odgovor na vaš dopis lahko zagotovim, da se vsi odgovorni na STA zavedamo problema. Ocenjujemo, da sedanja situacija nikakor ni dobra. Vaše sporočilo nam daje dodaten argument, s katerim bomo skušali v pogodbi določeno število javno objavljenih fotografij s sedanjih pet znižati. Ob tem pa, poleg nadaljevanja tožbe za odpravo uredbe, začeti pripravo spremembe ZSTAgen v delu, ki opredeljuje brezplačno agencijsko posredovanje fotografij kot del javne službe.
Zahvaljujemo se vam za posredovano stališče tudi zaradi tega, ker argumenti stojijo, in upam, da bomo skupaj lahko dosegli rešitve, ki ne bodo "izkrivljale delovanja medijskega trga".
Igor Kadunc MBA, v.d. direktorja STA