Pri obravnavi letnega poročila STA v DZ razprava predvsem o financiranju družbe

Direktor STA Bojan Veselinovič je v predstavitvi poročila izpostavil, da je delo STA v lanskem letu najbolj zaznamovala dvakrat razglašena epidemija covida-19 in ustavitev financiranja javne službe jeseni, kar se je ponovilo tudi v letošnjem letu.

Ob podatkih glede večanja produkcije novic tako v slovenskem kot tudi v angleškem jeziku je navedel, da je Evropska komisija uvrstila STA na seznam odličnih evropskih inovacij, število sledilcev na glavnih družbenih omrežjih se je povečalo za 37 odstotkov, STA je lani opravila več kot 500 neposrednih medijskih prenosov, povečal se je tudi tržni del prihodkov.

Kot je dejal, se zaveda slabe kondicije medijskih naročnikov STA, ni pa pričakoval ustavitve financiranja s strani vladnega urada za komuniciranje (Ukom). V celotni zgodbi glede ustavitve financiranja STA, tudi v nedavno sprejeti uredbi, vidi izigravanje zakonskih predpisov. Napovedal je uporabo vseh pravnih sredstev za izpodbijanje uredbe in ne samo prek enega sodišča.

Nasprotno pa meni državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc, ki je ocenila, da se bo z uredbo rešilo nadaljnje usklajevanje podpisa pogodbe med Ukomom in STA. To je vlada pripravila, ker je njena naloga, da v skladu z zakonom o javnih financah skrbi za zakonito, namensko in učinkovito razpolaganje z javnimi sredstvi, tudi ko gre za STA, je dejala.

Poslanci koalicije in opozicije so imeli različna mnenja o vzroku za zaustavitev financiranja javne službe STA v letošnjem letu kot tudi o sami uredbi.

Poslanka SDS Mojca Škrinjar je med drugim ocenila, da je nemogoče, da bi financiranje STA steklo, če ni sklenjena letna pogodba med Ukomom in STA, ne glede na člen v sedmem protikoronskem zakonskem paketu, ki določa financiranje javne službe STA tudi v primeru, če ta pogodba ni sklenjena.

Pozdravila pa je dejstvo, da narašča tržni delež, saj "s tem upada vsota, ki je potrebna, da se STA financira iz javnih sredstev". To je po njenem mnenju dobro za javne finance, saj se javna sredstva potrebujejo za domove za starejše, bolnišnice in vrtce.

Tudi Alenka Jeraj (SDS) je pod vprašaj postavila določbo v protikoronski zakonodaji glede financiranja STA na podlagi sprejetega finančnega načrta, če v letošnjem letu ni sklenjena pogodba med Ukomom in STA. Vprašala se je, ali bi v tem primeru lahko v poslovnem načrtu določili tudi nadomestilo za javno službo v višini 10 milijonov evrov, pa bi to pomenilo, da bi moral ta znesek evrov Ukom tudi plačati.

Jožef Lenart (SDS) je poudaril, da vlada ne izvaja nikakršnih pritiskov na medije, še najmanj pa na STA. Po njegovih besedah se želi narediti "košček reda pri razdelitvi sredstev iz proračuna". Ne ve pa, kako bi financiranje steklo naprej, "če se Veselinovič ne želi podrediti" oz. če ne želi priznati Ukoma za svojega nadrejenega. Napovedal pa je, da se bodo vsi potrudili, da se konča ta pat položaj.

Vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga pa je dejala, da je dogajanje okoli financiranja STA bizarno. Po njenem mnenju vlada z uredbo "zopet išče stranpoti in zopet izvaja manevre, kako se vendarle izogniti plačilu STA", agencijo sesuti oz. jo prekrojiti. "Temu se reče demontaža pravnega reda, da izvršilna veja krši dva zakona, ki zelo jasno in nedvoumno opredeljujeta, kakšna je naloga iste veje oblasti," je dejala.

Opozorila je, da je uredba podzakonski akt, ki ne more urejati financiranja STA v nasprotju z veljavnim zakonom, poleg tega pa slednji ne daje pravne podlage za sprejem takšne uredbe. Ob tem je čestitala STA za prejem zlate ocene bonitetne odličnosti, kar po njenem mnenju pove mnogo več o opravljanju javne službe STA.

Poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik je dejala, da kar je madžarski premier Viktor Orban počel deset let s tamkajšnjo tiskovno agencijo, je trenutni slovenski vladi skorajda uspelo v letu in pol. "Ta vlada se požvižga na sklepe, ki jih sprejema DZ. To je pot v avtokracijo in diktaturo," je ocenila in izrazila zahtevo, da vlada nemudoma izpolni svoje zakonske obveznosti do STA ter poskrbi za primerno financiranje, ustavi pritiske na STA in vse zaposlene ter se vzdrži javnega blatenja STA za dnevno politične potrebe.

Vodja poslancev SMC Gregor Perič pa je na podlagi današnje razprave ocenil, da STA kot servis sodi na en del političnega spektra, kar je hudo narobe za organizacijo. Po njegovem mnenju je nujen dialog med STA in vlado in korak "naprej ali nazaj", da se te stvari uredijo. Zanima pa ga, ali na strani STA obstaja kakšna ovira, da sredstev za javno službo ne bi mogla prejeti preko uredbe.

Kot je dejal, se pri zgodbi okoli STA ne more znebiti občutka, da se priliva olje na ogenj ravno zato, da se nenehno ustvarja konflikt. Po njegovem mnenju bi se lahko ta zgodba zaprla že pred meseci.

STA ostaja brez zakonsko predvidenega državnega nadomestila za javno službo že 165 dni.