Aktualno 27.12.2021 17:35

Izjava o na spletni strani Ukoma objavljenem pravnem mnenju

Ljubljana, 27. decembra - Izjava v. d. direktorja STA Igorja Kadunca o pravnem mnenju v zvezi s STA, ki ga je danes na svoji spletni strani objavil Urad Vlade RS za komuniciranje (Ukom).

Ljubljana.
Slovenska tiskovna agencija (STA).
Foto: Tamino Petelinšek/STA
Arhiv STA

Izjava o na spletni strani Ukoma objavljenem pravnem mnenju

Načeloma je vsako pravno mnenje dobrodošlo. Tudi iz objavljenega na spletni strani Ukoma je razvidno mnenje dveh pravnikov o problematiki, ki jo sicer že zelo dobro poznamo. Delno smo jo že osvetlili v odzivu vodstva STA na dopis Aktiva fotoreporterjev in fotografov DNS.

Dejstvo je, da je Zakon o STA (ZSTAgen) v delu, ki se nanaša na zagotavljanje fotografij, milo rečeno zmeden. Nesporno dejstvo, ki ga je v odgovoru Vladi RS zapisala Evropska komisija konec aprila 2021, je, da "tržne dejavnosti vključujejo polna besedila in fotografske storitve za medije in tržne dejavnosti". Ob tem pa tudi ugotovila, da naj "pomoč ne bi povzročila čezmernega izkrivljanja konkurence".

Vse doslej je veljalo, da je tako kot pri vseh drugih tiskovnih agencijah trženje fotografij njihova imanentna naloga in to je delala tudi STA v okviru tržne dejavnosti, kot jo opredeljuje tretja alineja 5. člena zakona. STA namreč kot tržno dejavnost ustvarja in posreduje specializirane servise. Velika večina naših kupcev pri nas naroča ravno kompletni servis tiskovne agencije! Za obveščanje javnosti pa je STA vseskozi zagotavljala fotografije v zadostni resoluciji na svoji spletni strani. Vedno so bile na voljo tudi za poobjavo, tako kot pri drugih agencijah in samostojnih fotografih, proti plačilu nadomestila. Poobjave namreč potrebujejo komercialni mediji! Zakaj avtorja pravnega mnenja v celoti spregledata v pravu še kako znano pravilo, da je potrebno v primeru spornosti pogledati tudi genezo problema, je nejasno. Od uveljavitve ZSTAgen leta 2011 se je vedno razumelo, da so fotografije sestavni del specializiranih servisov. Tega ni problematiziral niti Ukom niti nobena od vsakoletnih revizij in nikoli tudi ne Komisija za nadzor javnih financ in Odbor za kulturo Državnega zbora! Verjetno bolj jasnega sporočila, da je to vendarle (tudi) del tržne dejavnosti, pravzaprav ne more biti.

Da imamo pri našem zatrjevanju vsebinsko zagotovo prav, smo skupaj ugotovili tudi pri pogajanjih o pogodbi za leto 2021. Strinjali smo se, da bi, tako kot so želeli to narediti predlagatelji sprememb ZSTAgen konec julija 2020, to čim prej nedvomno jasno zapisali v zakon.

V izogib nepotrebnim sporom in s ciljem obnovitve financiranja smo pristali, da STA kot del javne službe objavi do pet fotografij s pomembnih dogodkov v Sloveniji. Za prihodnje leto predlagamo, da se to število zmanjša na tri. Ali je STA ravnala narobe v preteklosti ali je sedanja pogodbena ureditev, ki zadovoljuje oba vidika, ustrezna in kako ravnati do spremembe zakona, pa bo tako in tako ugotavljalo Računsko sodišče RS.

Seveda pa se nikakor ne moremo strinjati s stališčem dveh pravnikov, da naj bi iz zakona izhajalo, da naj bi STA besedilu radijskih novic prilagal tudi avdio posnetek! Seveda tega v zakonu (in posledično, ker v pogodbi povzemamo zakonsko besedilo) ni! Še tako "široka" razlaga zakona za takšno obvezo STA ne daje osnov. Sploh pa to ni zakonska materija.

Bistveno pa je poudariti, da se je Evropska komisija v že omenjenem odgovoru jasno opredelila, da lahko STA dobi nadomestilo, tako kot je tudi predvideno v ZSTAgen, zato ker "v manjših državah tiskovna agencija nima komercialne baze medijskih strank, da bi ustvarila zadostne prihodke za podporo opravljanja storitev splošnega pomena". Glede na plebiscitarno podporo ob ogroženosti STA verjetno tudi mimo tega dejstva ne moremo.

Igor Kadunc
v. d. direktorja STA