Pahor pričakuje, da bo vlada do predsedovanja rešila vprašanji financiranja STA in evropskih delegiranih tožilcev

Pahor je tako danes po pogovorih s predsedniki osrednjih institucij EU izrazil pričakovanje, da bo vlada v kratkem času do predsedovanja zagotovila stabilno financiranje STA, ki si po njegovih besedah to zasluži, tudi v luči 30-letnega neprecenljivega poslanstva, ki ga opravlja.

Pričakuje tudi zelo pohitren postopek imenovanja dveh delegiranih tožilcev, saj da za predsedujočo državo skoraj ne bi mogli najti opravičila, da tega ne zagotovi v času, ko vodi EU in bi morala biti pri tem in še kakšnem drugem vprašanju za zgled.

O tem je Pahor, kot je dejal v pogovoru s slovenskimi dopisniki v Bruslju, danes odkrito govoril s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Evropskega parlamenta Davidom Sassolijem.

"Od vlade, s katero sodelujem in sem zato s strani dela javnosti tudi kritiziran, pričakujem, da bo razumela, da so nekatere stvari, ki zdaj predstavljajo izziv za naš ugled na predvečer predsedovanja, in da jih bo rešila," je dejal predsednik.

To po njegovih besedah pričakujejo najprej naši ljudje in institucije pa tudi naši partnerji v EU, ki nam zaupajo in vidijo Slovenijo še vedno kot državo, ki je v marsičem naredila velike korake naprej v minulih 30 letih.

Predsednik je izpostavil, da je on začel pogovore o omenjenih temah. Tako von der Leynova kot Sassoli sta po njegovih besedah z olajšanjem sprejela, da je on to načel. To sta razumela kot njegovo odkrito pripravljenost, da skuša prepričati pristojne v Ljubljani, da s tem ne odlašajo več, je pojasnil.

Pahor je ob tem poudaril, da bo imela Slovenija naslednjič možnost predsedovati Svetu EU čez trinajst let, tako da je tokratno predsedovanje res enkratna priložnost v daljšem časovnem obdobju, da se Slovenija kot proevropska država izkaže tako v političnem kot organizacijskem smislu.

Tehnično je po njegovih besedah vse pripravljeno za odlično predsedovanje, v političnem smislu pa predsednik poziva prav vse, da s predsedovanjem, ki je dragocen trenutek za okrepitev ugleda, okrepimo ugled v Evropi in mednarodni skupnosti ter da "povežemo sile in združimo moči".

Slovenija lahko ohrani in okrepi držo zanesljive države, ki je spodobna voditi zahtevne dosjeje, in to kljub povečani politični negotovosti v Sloveniji. "Prav zaradi nje kličem k skupni odgovornosti za uspeh predsedovanja. Slovenija je ena država, naša skupna država," je pozval.

"Nikoli ne bom nehal verjeti v to, da smo sposobni opraviti predsedovanje z odliko, ne glede na to, da bo v notranji politiki morda še vedno več negotovosti, kot bi si morda kot predsedujoča država želeli. A ne bi bili ne prva ne zadnja država, ki bi v času predsedovanja imela neko stopnjo negotovosti," je dejal.

Opozoril je tudi na komunikacijo, saj da je treba vedeti, da vsaka njegova izjava kot vsaka izjava predsednika vlade ter drugih vidnih in vodilnih predstavnikov države odmeva zdaj tudi v EU. "Pozornost evropske in svetovne politike bo zdaj še večja, to odgovornost moramo razumeti," je pozval.

Kot bivši evropski poslanec tudi upa, da bo vlada glede omenjenih vprašanj izkoristila čas do načrtovane razprave evropskih poslancev o nujnosti imenovanja evropskih delegiranih tožilcev, ki naj bi bila 24. junija.

Predsednik je komentiral tudi napovedane proteste v Bruslju, ki naj bi drevi potekali pred sedežem Evropske komisije Berlaymont v podporo zaščiti pravne države v Sloveniji. Dejal je, da slovenske oblasti ne smejo biti gluhe za sporočila protestnikov, čeprav menijo, da so kakšna preglasna ali pretirana.

Izpostavil je tudi, da je Slovenija pred 30 leti sanjala o liberalnem tipu demokracije in da ne bi rad, da bi imel kdo razloge za to, da bi spreminjal mnenje o Sloveniji, češ da se spreminja v državo, v kateri so začele prevladovati sile, ki so jim bliže neliberalni pogledi.