Varuh Svetina podprl kritično in neodvisno novinarstvo, brez pritiskov

Svetina se je razprave v Evropskem parlamentu udeležil osebno in v okviru svojega položaja opisal splošno stanje človekovih pravic v Sloveniji, ki ga je ocenil kot dobro, čeprav je pandemija covida-19 prinesla tudi številne omejitve človekovih pravic.

Opozoril je, da na področju, o katerem teče razprava v okviru omenjene skupine Evropskega parlamenta, sicer nima neposrednih pooblastil, pa vendar se je zavzel za kritično novinarstvo.

"Izrecno želim poudariti, da sta oba javna servisa, RTV Slovenija in STA potrebna posebne pozornosti in ne smeta biti talec ali plen vsakokratnih zmagovalcev volitev," je poudaril. "Dostop do verodostojnega informacijskega, novičarskega servisa je človekova pravica in podstat demokratičnosti," je izpostavil.

Izrazil je zaskrbljenost glede "zadnjih zapletov, ki se nanašajo na financiranje STA zaradi neizvajanja obstoječe zakonodaje".

"Postopki financiranja se morajo izvesti po obstoječih merilih, brez nepotrebnih odlašanj, morebitne pomanjkljivosti v sedanji ureditvi pa ustrezno odpraviti," se je zavzel Svetina.

Poudaril je, da je za kakovostno novinarstvo pomembno, da imajo novinarji varno zaposlitev in redne dohodke ter niso prekarno zaposleni. "Prevladati mora zavedanje, da so novinarji pomemben del demokratične družbe in da so vsi pritiski nanje nedopustni, tako z vidika njihovega poslanstva kot osebnega dostojanstva," je dejal Svetina.

Obsodil je tudi razrast "sovražnega in vulgarnega govora" na spletu in razrast "senzacionalističnih medijev". "Ustrezen pregon sovražnega govora, ne glede na to, kdo je njegov avtor, je nujen," je dejal in dodal, da to vendarle ne sme nesorazmerno posegati v svobodo govora.

Svetina izrazil tudi veliko zaskrbljenost zaradi "zapletov pri imenovanju tožilcev", o čemer je nato govorila predstavnica Društva državnih tožilcev Slovenije, vrhovna državna tožilka Mirjam Kline.

Izpostavila je, da najmanj sedem tožilcev čaka na imenovanje že več kot šest mesecev. Medtem pa se tožilstva soočajo z veliko kadrovsko podhranjenostjo. Samo na ljubljanskem tožilstvu je zasedenih zgolj 60 odstotkov delovnih mest, je izpostavila.

Opozorila je na problem neimenovanja delegiranih tožilcev za Evropsko javno tožilstvo, pri čemer "vlada razloge za nasprotovanje menja vsak teden". Prav tako je opozorila na pritisk na plače tožilcev med pandemijo covida-19.

Še posebej pa je izpostavila pismo premierja Janeza Janša generalnemu državnemu tožilcu Dragu Šketi lani poleti, ko je tožilce obtožil podpiranja protivladnih protestov, ker so zavrnili kazenski pregon "janšizma". Klinetova je ocenila, da želi vladajoča politika na ta način zmanjšati avtonomnost tožilcev in vplivati na predkazenske postopke.

Člane skupine Evropskega parlamenta so zanimale dodatne podrobnosti zakonskih ureditev imenovanja tožilcev, pa tudi pregona sovražnega govora na spletu. Vprašanje je bilo tudi glede prepovedi protestov.