Odbor za kulturo vlado poziva k plačilu obveznosti STA v treh dneh

Sprejeta sklepa je podprlo deset članov odbora iz vrst LMŠ, SD, Levice, SAB, SMC in DeSUS, proti pa so glasovali poslanci iz vrst SDS in NSi.

Kot je v imenu predlagateljev današnje nujne seje odbora iz vrst štirih opozicijskih strank pojasnila Lidija Divjak Mirnik (LMŠ), je odbor na seji pred desetimi dnevi sprejel več sklepov, med drugim je vlado že pozval k izpolnitvi svojih dolžnosti glede nadomestila za opravljanje javne službe STA, kar pa se še ni zgodilo. Poudarila je, da urad vlade za komuniciranje (Ukom) nima pravne podlage za samovoljno ustavitev financiranja, da je tudi iz pridobljenega pravnega mnenja STA razvidno, da je Ukom zahteval podatke, do katerih ni upravičen. Zato so v tokratnem predlogu sklepa predlagali poziv, da se financiranje znova vzpostavi v treh dneh.

Minister za kulturo Vasko Simoniti pa je navedel, da bi bilo za uresničenje sklepov o izplačilu zapadlih obveznosti s seje pred desetimi dnevi treba izpolniti tudi druge sklepe, ki so bili takrat sprejeti, in sicer tiste, s katerimi je odbor pozval STA, naj Ukomu posreduje zahtevano dokumentacijo, kar pa se ni zgodilo.

Tudi direktor Ukoma Uroš Urbanija je dejal, da bi bilo financiranje STA že urejeno, če bi bili izpolnjeni sklepi s seje odbora izpred desetih dni. Namesto tega pa da je direktor STA Bojan Veselinovič "iskal tisoč in eno opravičilo, da zahtevane dokumentacije ne bi izročil". Kot je poudaril Urbanija, posredovanje podatkov o dolžini in številu posameznih prispevkov ne predstavlja kršenja medijske zakonodaje, saj gre za javne podatke in jih lahko poišče kdorkoli.

Med drugim je Urbanija sporočil, da je podal naznanilo kaznivega dejanja zoper Veselinoviča in nadzornike STA ter nekdanjo direktorico Ukoma Kristino Plavšak Krajnc, ki so podpisali aktualno pogodbo s STA, ker da so podpisali neresnična dejstva.

Pri tem se je skliceval na pravno mnenje STA, iz katerega izhaja, da Ukom nima nobenih zakonskih pristojnosti niti kot družbenik niti v zvezi z nadzorom izvajanja javne službe, še manj pa v zvezi z nadzorom poslovanja v celoti, iz česar je jasno, da Ukom nima nobene pristojnosti, da sam sebe imenuje "predstavnik ustanovitelja". Obenem pa je pojasnil, da je vse podatke od STA zahteval na podlagi 6. člena pogodbe, ki da je jasen in ne potrebuje interpretacije, saj pravi, da mora STA sodelovati s predstavnikom ustanovitelja in se odzivati na njegove zahteve po dokumentaciji in pojasnilih.

Na pojasnilo Ukoma, da ne obstaja noben dokument, s katerim bi Ukom dobil pooblastilo vlade, da lahko nastopa v njenem imenu kot družbenik STA, je spomnil tudi Veselinovič, ki je tako prepričan, da Ukom nima podlage za podane zahteve in da gre pri vsem skupaj za šikaniranje. Na današnje očitke Urbanije pa je poudaril tudi, da ni storil nič, kar bi bilo v opreki z veljavnimi predpisi. "Pristanek na Ukomove zahteve, ki nimajo nobene zakonske podlage, bi pomenil novo etapo v brezpravju in konec avtonomije in neodvisne tiskovne agencije, in to na pragu 30-letnice, ki jo bomo - upam - praznovali prihodnje leto," meni direktor STA.

Spomnil je, da je STA tudi po marčevskem prihodu Urbanije na čelo Ukoma do septembra prejemala sredstva, za oktober pa jih kljub nespremenjeni pogodbi ni prejela, čeprav je in še vedno opravlja javno službo pa tudi storitve za vladno administracijo po drugi pogodbi, po kateri sredstev za oktober prav tako ni prejela. "Vlada še vedno dobiva vse vsebine," je poudaril Veselinovič, ki je prepričan, da bi Ukom moral plačati opravljeno delo. Zaradi neplačanih računov je vložil izvršbo sredstev.

Tudi poslanci iz vrst strank, ki so na današnji seji podprle izglasovana sklepa, so v razpravi poudarili, da mora Ukom plačati opravljeno javno službo. Nekateri so opozorili na "sistematične napade vlade na slovenske medije". V poslanski skupini SDS pa so prepričani, pogodba med Ukomom in STA agencijo obvezuje, mora predstavniku ustanovitelja posredovati vso dokumentacijo.