Po mnenju nadzornega sveta STA Ukom nima pravne podlage za ustavitev financiranja javnega delovanja STA

Nadzorni svet STA se je na današnji nujni seji podrobno seznanil z vsemi dopisi med STA in Uradom vlade RS za komuniciranje (Ukom) v zadnjih dveh mesecih in z nastalimi razmerami v družbi STA po neizplačilu oktobrskega obroka izplačila, ki izhaja iz podpisane letne pogodbe med STA in Ukomom, ki ga Ukom ni izplačal ob zapadlosti izplačila konec novembra 2020.

Ob tem nadzorni svet meni, da vodstvo STA v komunikaciji z Ukomom ni ravnalo z nasprotju z veljavno zakonodajo, saj se je izkazalo, da ne obstajajo pravni akti vlade, s katerim bi ta pooblastila Ukom, da nastopa v njenem imenu v vlogi družbenika v razmerju do STA.

Nadzorni svet je vlado ob sprejetih sklepih opozoril na nerazumljive pritiske na družbo STA s strani Ukoma, ki niso v skladu z veljavno zakonodajo.

Strokovnjak za korporativno pravo Gorazd Podbevšek, ki je pripravil pravno mnenje, ugotavlja, da je financiranje javne službe zakonska obveznost vlade ter da je vlada pristojna in odgovorna, da deluje kot družbenik STA. "Ukom se ni izkazal z nobenim pooblastilom, da bi ravnal kot družbenik. Njegova zaprosila za dokumente so bila posredovana skladno z njegovo argumentacijo znotraj pogodbe o izvajanju javne službe," je pojasnil v izjavi za medije po koncu seje nadzornega sveta STA.

Analizirali so tudi to pogodbo in ugotovili, da je predmet pogodbe izvajanje javne službe, zato se tudi poročanje Ukomu v 6. členu pogodbe nanaša izključno na izvajanje javne službe. Četrti odstavek 6. člena omogoča državi, da ne plačuje javne službe, če se ta ne bi izvajala. "Tudi pogoj, da se financiranje ukine, bi torej bilo tako neporočanje STA, da sploh ne bi bilo možno ugotoviti, ali je bila javna služba izvedena ali ne. Glede na pridobljene podatke STA redno poroča o izvajanju javne službe," je dejal Podbevšek.

Pravne podlage za ustavitev financiranja ni bilo in je bilo to nezakonito, je ocenil.

"Kakršnakoli druga interpretacija pogodbe, po kateri bi nekdo interpretiral, da se lahko zahteva pojasnilo čisto o vsaki stvari, vključno z uredniško politiko, tržnimi dejavnostmi in podobnim, bi bila nična, ker bi bila v direktnem nasprotju s kogentno zakonodajo," je pojasnil.

Po njegovih besedah lahko nekatere podatke, se pravi podatke o tržni dejavnosti, o poslovanju, ki presega javno službo in podobno, zahteva vlada na podlagi 512. člena zakona o gospodarskih družbah kot družbenik STA. Pri tem pa vlada skladno s posebno zakonodajo, zakonom o STA, te pravice ne sme izvrševati na način, da bi se ogrozilo samostojnost in neodvisnost, pa tudi finančno samostojnost STA. Ob tem je spomnil na zakon, katerega namen je ravno v tem, da se prepreči podreditev STA katerikoli politični ali drugi opciji. "Vlada je zato po našem mnenju dolžna družbeniške pravice izvrševati na način, ki je skladen s posebno zakonodajo STA," je poudaril Podbevšek.

Vlada se je namreč minuli ponedeljek seznanila z informacijo Ukoma o začasni ustavitvi financiranja STA. Razlog naj bi bilo zavračanje posredovanja dokumentov, iz katerih bi lahko razbrali finančno poslovanje STA. Vodstvo STA je Ukomove navedbe zavrnilo. Po njegovi presoji je Ukom s svojimi zahtevami presegel zakonska in pogodbena pooblastila, do katerih ima po zakonu o STA pravico le vlada.

O sporu med Ukomom in STA je v petek med drugim razpravljal tudi odbor DZ za kulturo, pri tem pa sprejel tako koalicijske kot opozicijske predloge sklepov, povezane s financiranjem STA. Med drugim je pozval vlado, naj nemudoma izplača že zapadle obveznosti do STA, po drugi strani pa pozval STA, naj v skladu s pogodbo Ukomu kot predstavniku ustanovitelja posreduje zahtevano dokumentacijo. Vlado pozivajo še, naj ustavi pritiske na STA in se vzdrži blatenja agencije.